glava

 

KDO SMO IN ZAKAJ SLOVENIJA POTREBUJE ZDRUŽENJE INOVATORJEV?

Inovacije so gonilo gospodarskega razvoja. Devetnajsto stoletje in začetek dvajsetega stoletja je bil nedvomno čas, ko so s prebojnimi inovacijami uspevali inovatorji posamezniki. Danes področje inovativnosti vse bolj prehaja v roke velikih družb, zlasti farmacevtskih multinacionalk, ki so glavne dobičkarice z naslova patentov. Z globalizacijo trga in pravic intelektualne lastnine je postalo jasno, da ni več dovolj, da se nek izum s patentom zaščiti le v lastni državi. Žal pa so stroški te zaščite tako visoki, da jih lahko plačajo le velike družbe.

Kljub temu pa tudi nekatere sodobne raziskave kažejo, da so posamezniki še vedno zmožni razviti bolj prelomne izume od podjetij. To je po svoje razumljivo. Predstavljajte si recimo neko ekipo znanstvenikov, ki jim je kozmetična multinacionalka naložila točno določeno nalogo: recimo poceniti sestavine v kremi za telo. V tej inovaciji ne bo popolnoma nič radikalnega. Na drugi stani pa so neodvisni inovatorji, ki jim nihče ne narekuje, kaj morajo izumljati, ampak črpajo ideje iz svojega vsakdanjega življenja: razmišljajo, kaj jih moti, kako bi bilo to mogoče popraviti in izboljšati.

Inovatorji posamezniki so še vedno zelo številčna skupina. V Sloveniji prijavijo kar 40% patentov. Toda zaradi številnih ovir, zlasti finančne narave, ki jih posameznik težko premaguje na svoji poti, velika večina njihovih idej nikoli ne zaživi na trgu, ali pa zaživijo šele takrat, ko posameznik ne more več vzdrževati patentnih pravic.

Združenje ali društvo inovatorjev, ki inovatorjem omogoča, da lahko izmenjujejo izkušnje med seboj in jim skuša pomagati, da bi se njihov izum začel čimprej proizvajati, je zato zelo velikega pomena. Nekateri inovatorji so prijavili že veliko število patentnih prijav, drugi se s tem srečujejo prvič. Nekateri so uspeli licencirati ali prodati patent podjetju, drugi s tem nimajo še nobenih izkušenj. Nekateri so odprli lastno podjetje in začeli s proizvodnjo izuma, drugi ne vedo, kako bi se tega lotili.

V letu 2005, ko je nastalo naše združenje, je v Sloveniji obstajalo le še nekaj društev inovatorjev, vendar so bila tudi ta zaradi pomanjkanja sredstev nedelujoča. Stanje je bilo stokrat slabše od vzemimo že sosednje Hrvaške, ki se ponaša z večjim številom inovatorskih združenj, klubov in društev, popolnoma neprimerljivo pa seveda s kakšno od inovacijskih velesil, kot sta ZDA ali Nemčija.
Skupina inovatorjev se je tako tega leta oglasila pri našem nekdanjem vodji Marijanu Steletu z željo, naj jim pomaga slovenske inovatorje spet povezati med seboj. Tako so se inovatorji takrat kot pridruženi člani vključili v GIZ R TIM – gospodarsko interesno združenje iz Žalca, v začetku leta 2008 pa se je strokovni svet inovatorjev odločil, da je treba ustanoviti samostojno organizacijo, ki se bo ukvarjala izključno s pomočjo inovatorjem in tako je nastal naš zavod Inovatorski center ASI.

Naši člani so v preteklih letih dosegali izredne uspehe. Prejeli so mnoge najvidnejše nagrade na mednarodnih inovacijskih sejmih, posebej veseli pa smo za vse, ki so izume uspeli pripeljati do proizvodnje – bodisi da so jih prodali podjetjem ali pa so jih začeli proizvajati sami. Takrat s tem ne pridobi le inovator, ki se mu povrnejo prejšnje investicije v izum, temveč cela Slovenija.

NAŠA DEJAVNOST

Inovatorjem nudimo:
- pomoč pri zaščiti pravic intelektualne lastnine
- pomoč in povezovanje pri razvoju prototipov
- pomoč pri promociji izumov: brezplačne in ugodne predstavitve na mednarodnih razstavah inovacij
- obveščanje javnosti o izumih in izumiteljih
- pomoč pri trženju izumov: povezovanje inovatorjev z zainteresiranimi podjetji, ki bi izume lahko proizvajala, pomoč pri pogajanju in sklenitvi dogovorov
- druga pomoč: svetovanje glede odprtja lastnih podjetij, poslovni načrti ipd.
- medsebojno povezovanje in druženje: letna srečanja inovatorjev
- izobraževanje: občasne delavnice in seminarji
- obveščanje glede aktualnih razpisov in drugih pomembnih novic

 

 

 

 

Spletne strani članov


IFIA

Krilca