SREČNO 2017!

Ponosni smo na vse izumitelje, ki so v letu 2016 pripeljali svoje izume na tržišče, uspeli pridobiti sredstva na platformah za množično financiranje in dobili pomembne mednarodne nagrade. Po teh dosežkih, ki jih je bilo na srečo veliko, nam bo ostalo leto v lepem spominu.

V manj lepem pa nam bo ostalo po nekritičnem pridruževanju Slovenije k enotnemu evropskemu patentu in popolni odsotnosti svetovalne dejavnosti v našem združenju (žal v te namene nismo dobili nobene državne podpore, izviseli pa smo tudi na razpisu za promocijo slovenske znanosti v tujini).

Še bolj žalostno pa je, da sta nas letos zapustila dva dragocena izumitelja. Vrli Alojz Čarman, ki je bil aktiven član vse do zadnjih dni, nas je zapustil marca. Znan je bil po svojih uporabnih rešitvah za hiše in vrtove, kot so enostavna, poceni in učinkovita izolacija oken in vrat, sanacija puščajočih odtočnih cevi brez prekopavanja in rušenja in odstranjevanja stare instalacije ter postopek podaljšanja trajnosti lesenih ograj. Ivan Zrimšek je preminil novembra. Prezgodaj. Skupaj z ruskim fizikom Sergejem Vesninom je izumil napravo in metodo za zgodnje odkrivanje bolezni dojk, ki odkrije najbolj zgodnje spremembe v tkivu dojke, kar je posebej pomembno za diagnostiko raka na dojki. Ivana ni več z nami, toda njegov izum bo še vedno reševal življenja.

Verjamemo, da bo leto 2017 manj žalostno za ASI. Verjamemo, da bo še bolj spodbudno za tiste izumitelje, ki ste že na poti do uspeha. Verjamemo, da se bomo veselili novih izumov, ki nam bodo lepšali življenje.

Bodite še naprej zdravi, razigrani in izven okvirjev!

STALIŠČE ASI GLEDE »EVROPSKEGA PATENTA Z ENOTNIM UČINKOM«

Državni zbor je septembra 2016 kljub nasprotovanjem in odsotnosti analiz o posledicah za slovensko gospodarstvo potrdil zakon o ratifikaciji Sporazuma o enotnem (evropskem) sodišču za patente. Stališče našega združenja je, da je enotni evropski patent vsekakor nujen, vendar v drugačni obliki, kot je zamišljen sedaj! Namreč:

1) Naše združenje združuje individualne inovatorje, ki izumljajo v svojem prostem času (samo ti prijavijo 40% vseh patentov na URSIL) in mikro podjetja. Za ti skupini izumiteljev se s predlaganim evropskim patentom z enotnim učinkom ne bo pravzaprav nič spremenilo. Tako kot si niso mogli privoščiti trenutnega uveljavljanja patenta na področju EU (po nekaterih ocenah ta znaša 36.000 EUR), bodo le zelo redki lahko prijavili novi evropski patent – samo prijava naj bi po nekaterih ocenah stala okrog 8.000 EUR.

2) Zato ocenjujemo, da Slovenci letno ne bomo vložili niti 100 evropskih prijav z enotnim učinkom, tujci (ne le evropske, tudi azijske in ameriške korporacije) pa bodo v Sloveniji uveljavljali na deset tisoče svojih patentov (trenutno jih le 2.000). To pomeni, da bodo morala naša podjetja zelo natančno slediti prijavam, da z izdelki, ki jih proizvajajo, ne bodo kršila kakšnih patentnih pravic.

3) Če bi Slovenija odstopila od Sporazuma, tako kot so nekatere druge države, bi to za naše člane stroškovno pomenilo samo 110 EUR razlike. Kdor si bi lahko privoščil evropsko patentno prijavo po ceni 8.000 EUR, si jo bi lahko ne glede na to, ali je Slovenija vključena v Sporazum, in če bo patent želel prijaviti tudi v domovini, ga bi to stalo le 110 EUR več – kolikor znaša pristojbina na URSIL.

4) Tehtne razloge proti evropskemu patentu z enotnim učinkom je v svojem prispevku v Delu 5.1.2015 podal prof. dr. Bojan Pretnar (http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/neprijetna-dejstva-o-enotnem-patentu-eu.html). Med drugim ugotavlja, da bo pravdanje pred enotnim patentnim sodiščem za slovenska podjetja nepopisno drago, korist izmed vseh slovenskih podjetij pa bi verjetno lahko imela le Krka. Enega naših največjih naših strokovnjakov na tem področju ni pred potrditvijo očitno nihče vprašal za mnenje. 

5) Dr. Ingve Björn Stjerna v svojem članku z naslovom »Unitary patent and court system – A poisoned gift for SMEs«(Unitarni evropski patent in sodni sistem – zastrupljeno darilo za MSP) ugotavlja, da bodo evropska mala podjetja (in individualni inovatorji) za evropski patent morala plačevati petkrat več, kot morajo ameriška mala podjetja (in posamezniki) za ameriški patent. Ameriška majhna podjetja in individualni inovatorji namreč lahko pri pristojbinah uveljavljajo popuste v višini 50 ali 75%. Tudi pri enotnem evropskem patentu se je o popustu za mala podjetja govorilo vrsto let, nato pa je to potihem izginilo iz končnega predloga.

6) Tudi dejstvo, da je Slovenija že dlje časa članica Evropskega patentnega urada, ni imelo za naše člane doslej nobenih ugodnih posledic, temveč prav nasprotno. Zaradi članstva v EPU so ti pri mednarodnih PCT prijavah prisiljeni za mednarodni poizvedbeni organ (International Search Authority) izbrati EPU, ki je najdražji med vsemi in več kot desetkrat dražji od Ruskega patentnega urada (https://www.inovia.com/2013/09/which-pct-international-search-authority-isa-should-i-use/). Medtem lahko npr. državljani ZDA prosto izbirajo, pri katerem organu bodo naročili poizvedbo.

7) Vsak patentni sistem, ki ne ločuje med tem, da so nekateri prijavitelji patentov bolj in nekateri manj premožni, da nekateri prihajajo iz manj, drugi iz bolj gospodarsko razvitih držav, ščiti predvsem premožne prijavitelje. Izumitelj ni zaščiten zato, ker je njegova rešitev originalna ali pomembna za človeštvo, temveč ga sistem ščiti glede na to, koliko denarja ima. Takšen je tudi predlagani evropski patent z enotnim učinkom, ne glede na to, da naj bi bil »cenejši« (cenejši – za koga?! Predvsem za velika podjetja in izumitelje iz bogatih držav).

 



 

Spletne strani članov


Krilca

IFIA
ASI je član IFIA

MGRT

Spirit Slovenija

ARRS